Oz. že čez polovico. Tale paleovember teče kar hitro, precej bolj, kot sem sprva pričakovala.
In kako mi gre?
Moram reči, da precej dobro. Priznavam, da tu in tam tudi kaj zagrešim - zadnjič mi je tako zelo padel cuker, da sem si privoščila čokoladni mousse. Pa tudi na kakem obisku pohrustam kakšen kos sira, ki ga drugače ne bi, ampak načeloma se vsaj žitaricam izogibam. Kar je zame, čigar dan ne sme miniti brez vsaj enega francoskega rogljiča, polnjenega s čokolado, ogromen napredek :).
Še zmeraj uporabljam bistveno preveč oreščkov, suhega sadja in banan (glavnih sestavin paleosladic torej), ampak ker so na paleo listi dovoljenih živil, se ne sekiram preveč. Verjetno je to tudi razlog, da teža ostaja na istem nivoju kot pred začetkom diete (morda sem šla dol kakšno deko, dve), ampak moj namen tako ali tako ni bil izgubiti kile. V paleoizziv sem se podala z namenom izboljšanja počutja in da vsaj malo prečistim telo pripravljene hrane in sestavljenih OH.
Bistven napredek pa opažam v svoji inovativnosti v kuhinji. Kar je kar nekako logično, če ne želiš jesti enolično. Še posebej iznajdljiva sem postala glede sladic, včasih na hitro spacam skupaj kaj tako dobrega, da mi vse skupaj vzame manj časa kot pred izzivom skok v sosednjo trgovino (ki je reeees blizu).
Načeloma je tekaške sezone že konec, ampak jaz s tekom kljub temu nadaljujem. Po ljubljanskem polmaratonu sem imela kaka dva tedna predaha, zdaj pa sem spet na polno "not" in bom verjetno tudi celo zimo (za dobre rezultate se je treba malo žrtvovati). Z ornk treningom sem tako začela šele nekje drugi teden paleodiete, ampak sem kljub temu občutila nekoliko t. i. musklfibra, ker se zmanjšuje količina glikogena, klasičnega goriva za mišice. Med samim tekom zdaj pogosto ne občutim tiste eksplozivnosti in moči, vendar za vse ne bi krivila paleo diete, nekaj ima pri tem verjetno tudi splošno novembrsko vzdušje. To počutje ni tako grozno, da bi bilo omejujoče za trening, imam pa tudi občutek, da počasi že prehajam nazaj na svojo prejšno raven aktivnosti. Verjetno bi bilo tole vse skupaj zame še težje, če ne bi pojedla toliko paleosladic - se mi zdi, da kar omilijo vse skupaj.
Opažam tudi, da paleonačina življenja ni tako težko uskladiti z družinskim, čeprav se diete striktno držim samo jaz. Moje paleosladice jedo prav vsi, tudi obiski, in ponavadi zginejo takoj, ko jih postavim na mizo. Mož med tednom tako ali tako je v službi, popoldne pa brez problema poje tudi to, kar pripravim zase, če pa želi kaj drugega, si pripravi sam (ponavadi kak toast). Sin je na ketogeni dieti, zanj tako ali tako kuham posebej, naša enoletnica pa je tudi mlečno-žitne obroke. Razen če me vidi, da imam na krožniku kaj drugega kot ona. Tako ponavadi zjutraj polovična porcija mojih umešanih jajčk roma v njen želodček :). Očitno je tudi ona paleo navdušenka.
Pa še ideja za paleokosilo - svinjska mrežna pečenka na rdečem zelju z jajci.
Pečenko pripravite po želji :), rdeče zelje pa sem sama naredila tako, da sem prepražila polovico čebule, dodala rdeče zelje in zalila z deci (no, deci in pol) belega vina (bil je zelo sladek sivi pinot), dodala še klinčke in žlico agavinega sirupa, nato pa vse skupaj dušila, dokler se ni zmehčalo (vmes sem dodala še malo vode). Slastno in čisto novembrsko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar