četrtek, 25. april 2013

Kokosove rezine (paleo/presno)

Če ti med paleo prehranjevanjem "pade cuker", je najbolj varna izbira nekaj presnega. Presnojedci večinoma uporabljajo za pripravo sladioc oreščke in suho sadje - vse to je dovoljeno tudi pri paleolitkanju. Ampak ne v prevelikih količinah. Treba je vedeti, da suho sadje vsebuje precej visok delež sladkorja.

No, kakorkoli, sama sem v tem času preizkusila ene par receptov in z gotovostjo lahko rečem, da so presni recepti eni redkih, ki ne morejo iti narobe. Tudi če nisi ravno velik talent za kuho. Tako da se vam splača potrudit. Okusi so sicer drugačni od sveže zapečenega hrustljavega croissanta ali domače potice in tudi izredno nasitne so sladice take sorte, ampak jaz sem se navdušila nad njimi. (Tudi moj dragi jih konzumira.)


Že pred časom sem naredila tele kokosove rezine. Recept najdete tu. Jaz sem edino prehitro obupala z miksanjem zgornje, kokosove plasti, zato je malo bolj groba. Okus je pa kljub temu super!


torek, 23. april 2013

Craft it forward

Moj prvi :).

Dobila sem čudovito darilo od Gourmet forever, ki me s svojimi objavami vedno znova popelje do virtualne kulinarične naslade. Tokrat se sline niso cedile samo ob gledanju. Imela sem celo to čast, da sem njeno darilo prejela osebno, tako da internetni svet postaja čedalje bolj resničen. In lahko potrdim, da je gre za pravo osebo, očarljivo in nadvse prikupno.

Kakorkoli, naj se danes sline cedijo vam :). Mimogrede - tako makroni (makaroni?) kot presni jabolčni zavitek so bili božanski.


Makroni so bili najboljši v mojem življenju. In verjetno ne samo zato, ker so bili prvi nasploh. Česa tako rahlega, okusnega, počasi raztapljajočega se v ustih še nisem okusila. Standardi za vse sledeče makrone so postavljeni precej visoko.(In prišli so v čudoviti embalaži!)



In zavitek ... Mmmm ... In lahko ga jeste tudi, če ste na paleo. Ima vse, kar moj štrudelj potrebuje - ravno prav sladko-kisla jabolka, malček cimeta in sladko testo iz oreščkov in datljev, ki je boljše od kakršnegakoli listnatega ali vlečenega. Pa še fino nasitno je, tako da mi ga je slabo polovičko uspelo shraniti za jutri :).


Ker pa gre za Craft it forward, pomeni, da moram nekaj podariti tudi sama. In to bom tudi storila. Prvih pet blogerjev, ki želi sodelovati in komentira objavo, dobi darilce od mene. In ker je stvar res simpatično umišljena, ima teh pet blogerjev nalogo, da zadevo pelje naprej (obdari naslednjih pet itn.). Bo šlo?

P. S.: Moja daricla zagotovo ne bodo kulinarična :). Nisem tak mojster.

nedelja, 21. april 2013

Aktivna sobota

Včeraj je bila naša sobota zelo, zelo aktivna. Dopoldne smo pripravili vse potrebno, nato pa jo mahnili v Ljubljano. Na 5. Formaraton, dobrodelni tek (letos bodo denar namenili otrokom, obolelim za rakom), ki je "odprt" 8 ur. Odtečeš toliko krogov, kot želiš.

Midve s Tinkaro sva enega in pol. Jaz bi jih sicer z veseljem več, ampak je naša pobalinka začela protestirati. Trasa je izjemno luštna, tako da grem drugo leto ponovno. Verjetno sama, naj se deca aktivno družijo z očkom :).




Po teku (res kratkem) smo šli na kavico v Čolnarno, pospremljeno s super čvekom z dvema mamicama, ki sta prav tako rodili septembra. Uživala bi še bolj, če me ne bi takooo zelo mučila alergija na cvetni prah. Vsako leto je hujše ...

Sprehod čez prešerca
Počitek po napornem dnevu :)



Kakorkoli, naš obisk Ljubljane smo zaključili s sijajnim kosilom na Starem trgu. Obvezno priporočam obisk! (To ni reklama, to je samo priporočilo navdušene obiskovalke.) Gostilnica se imenuje Marley&Me in je en mali draguljček v pestri ponudbi naše prestolnice.
Prilagam fotografije, da se sline ne bojo cedile samo meni ...




Čakanje na pojedino

Privoščila sva si mešano solato (precej bolj posebno kot klasične mešane solate).





Moj dragi si je zaželel žlikrofov z gobicami.




Sama pa sem užgala malo bolj paleo varianto: roastbeef na rukoli s krompirem (vem, ni paleo) in zelenjavo. In zmazala sem vse ;). Roastbeef je bil ravno pravšnji, fino roza barve na sredini, krompirček hrustljavo zapečen, kombinacija rukole in češnjevega paradižnika pa je postavila celotni jedi piko na i.


Zaključila sva s popolnoma nepaleo sladico - božansko čokoladno pito. (Za domov sva vzela še kos sadne skutne pite, ampak je bila še boljša od tele čokoladne - že skoraj težko verjet - in je zmanjkalo časa za fotografiranje).


torek, 16. april 2013

Ironija

Zunaj je tako lepo vreme, naša miška pa boleha ... Pa celo doooolgo zimo se je tako lepo držala. Me kar spomne na komad od Morissettove: Ironic.






Upam, da bo še sonce, ko ozdravi :).



nedelja, 14. april 2013

Zmorem

Če zmore malo polletno bitje, potem zmorem tudi jaz.

Slika je delo moje mami, model pa delno moje, delno moževo delo ;).

Tale moja mala piška me preseneča vedno bolj. Že kar en čas se takole pogumno postavlja na noge, kjer je le možno. Suvereno obvladuje celo stanovanje, brez problema ga preplazi v celoti. Pa ji manjka še kak teden, da bo stara 7 mesecev.

Včasih imam občutek, da želi nadoknaditi še za bratca. Da nama želi to, kar sva včasih tako dolgo čakala, pokazati čimprej. Vse naenkrat. Tako da nimava niti časa, da bi dobro dojela, kaj vse že zna, preden spet ne pogrunta nečesa novega.

Vesela sem, da imam tako čudovito zdravo deklico, radovedno in polno življenja. In včasih kanček trmasto. Pa navihano - še posebej, ko je treba bratca malo pocukati za lase. Še dobro, da bratec ve, da njegova sestrica ne misli nič slabega, in vse skupaj potrpežljivo prenaša.

Kakorkoli že, hotela sem napisati samo to, da si želim, da bi imela vedno vsaj del te vztrajnosti in radovednosti, ki jo premorejo mali otročiči. Mislim, da je ne bi bilo stvari, ki bi je ne zmogla ...

četrtek, 11. april 2013

Paleolitkanje

Že prejšnji mesec sem malo začela, zdaj aprila se bolj resno spogledujem, maja bom pa že verjetno ekspert. Gre za paleo način prehranjevanja. V osnovi ta način temelji na prehranjevanju, ki ga je človek poznal večino svoje razvojne dobe (2 milijona let) - do začetkov poljedeljstva pred približno 10.000 leti.
Glavna osnova paleo prehrane je meso. Meso, meso in še enkrat meso. Vmes precej zelenjave. In spet meso. Malček sadja (a ne preveč), nekaj oreščkov. In to je to. Nobenih čokolad (razen črne, če malo pošpegamo skozi prste - ampak mora biti obvezno res temna, najboljše, da je vsaj 85 %), nobenih kosmičev, nobenih mafinov, žemljic in sirovk.
Žitarice so prepovedane, mlečni izdelki se odsvetujejo (ampak nekateri jih vključujejo, če jih njihovo telo brez problemov tolerira), sladkorji in predelana živila so prav tako na no-go listi. Ko enkrat "zakopčaš", kako vsa stvar funkcionira, ugotoviš, da je pravzaprav ta način prehranjevanja izredno preprost. Nabava pa precej hitra :).

Nekako takole bi izgledala paleo piramida:
vir: http://eatdrinkpaleo.com.au/paleo-diet-food-list/


Kaj opažam po začetnem uvajanju?
Po takšni hrani sem sita precej dlje časa.
Pojem precej maščob (oreščki, avokado), vendar teža ostaja ista ali pa se celo niža.
Prebava je dosti bolj urejena (vsaj kar se tiče opravljanja velike potrebe - prej sem imela dostikrat probleme z zaprtjem in odvajanjem, saj je bil obisk cesarjevih prostorov za "velike" namene opravljen maksimalno 3x na teden, pa še to z veliko muke ;), zdaj vsak dan).
In kuham. Dejansko kuham. Uporabljam pečico, štedilnik, ni vrag, da ne bi kdaj še kakega roštilja - dejstvo je, da kuhinjo uporabljam precej bolj, kot sem jo včasih. Makaroni ali rižote so sicer preproste jedi, ki se jih da na hitro skuhat, ampak kaj bistveno se pri takšni kuhi nisem pretegnila. Po novem precej bolj kreativno vključujem zelenjavo, ker ta predstavlja bistveni del ogljikovih hidratov (prej je zelenjava predstavljala nekako 20 % del mojega krožnika, zdaj je minimalno 50 %). In začimbe. Začimbe so postale nov svet. (Ni boljšega od fino začinjenih in vroče zapečenih piščančjih kračic z goro zelenjave direkt iz pečice).

Nisem še 100 % na paleo, izogibam se žitaricam, mlečnim izdelkom malo slabše, najtežja stvar so sladice :). Ampak z nekaj volje bo šlo tudi to.

Vsem, ki vas zanima kaj več o paleo prehrani, priporočam knjigo Robba Wolfa PALEORECEPT (sama sem brala angleško verzijo: The paleo solution), kjer na zelo duhovit in zanimiv način predstavi principe paleo prehranjevanja. Zelo luštne ideje za kuhanje (v slovenščini) pa lahko najdete tu: RetroSpektiva.

Bom pa verjetno tudi sama prispevala kak recept. Se jih je že kar nekaj nabralo, nažalost je le redkokakšen fotodokumentiran, ker je jed izginila s krožnikov, preden sem uspela vzet v roke fotoaparat :).

sreda, 10. april 2013

Minute za srečo

Kaj minute, pri nas so to dnevi :). Ampak včasih se celo najdejo minute, ko naša navihanka pridno čuva bratca. Mu vriska. Ga boža. In raziskuje. In ga celo ne cuka za lase ;).



Kaj pa je to? Popek!


 Ponavadi je to zjutraj. Zvečer nam po novem nagajajo zobki (ki jih od nikoder ni).



torek, 9. april 2013

Dandy-Walker

Dandy-Walker sindrom (DWS) oz. Dandy-Walkerjev kompleks je kongenitalna (prirojena) malformacija možganov, ki vključuje male možgane* (cerebellum) in področja okoli njih, napolnjena z možgansko tekočino (likvorjem). Ključna značilnost sindroma je delna ali popolna odsotnost dela malih možganov, ki se nahaja med dvema hemisferama (cerebellar vermis). Dandy-Walkerjev kompleks je gensko občasna motnja, ki se zgodi na vsakih 30.000 živorojenih otrok. Prenatalna diagnoza in prognoze o izidu, povezanem z Dandy-Walkerjem, so težko napovedljive. Poimenovan je po Walterju Dandyju in Arthurju Earlu Walkerju.

Ključni znaki sindroma so povečanje četrtega prekata (ventrikla), delna ali popolna odsotnost vermisa (odgovornega za koordimacijo vzdolžnega mišičja) in cistične formacije v okolici zatilja. Prisotno je lahko tudi povečanje z likvorjem napolnjenih delov možganov in povečanje intrakranialnega pritiska. Sindrom se lahko pojavi naenkrat (dramatično) ali pa se razvija neopažen.


Simptomi, ki se pogosto pojavijo v zgodnji dobi otroštva, vključujejo počasnejšo motoriko in postopno širjenje lobanje. Pri starejših otrocih lahko simptomi povečanega pritiska v lobanji povzročijo razdražljivost, bruhanje, krče in znake cerebelarne disfunkcije, kot so nestabilnost, pomanjkanje koordinacije mišic in/ali sunkoviti gibi oči. Drugi simptomi vključujejo povečan obseg glave, izbočenost na zadnji strani lobanje, težave z živci, ki nadzorujejo oči, obraz in vrat ter nenavadne vzorce dihanja.


Bolniki z DWS pogosto doživljajo mišično zategnjenost, paralizo spodnjih okončin (spastična paraplegija) in epileptične napade. Pojavljajo se lahko tudi težave s sluhom in vidom.

DWS je pogosto povezan z motnjami na drugih področjih centralnega živčnega sistema, vključno z odsotnostjo korpusa kalozuma (corpus callosum), ki povezuje obe hemisferi, in malformacijami srca, obraza, udov, prstov na rokah in nogah.

Prenatalne diagnoze so mogoče z ultrazvokom (nuhalna svetlina). Lahko se opravi tudi amniocenteza, saj je sindrom lahko povezan s povečanim tveganjem za abnormalen kariotip ploda. Pri jemanju varfarina med nosečnostjo so možne kontraindikacije, saj se pri jemanju v prvem trimesečju kaže povečano tveganje za pojav DWS.


Klasifikacija

Izraz Dandy-Walker ne označuje samo enega pojava, ampak več anomalij v razvoju možganov, ki koeksistirajo. Trenutno obstajajo tri opredeljene vrste kompleksov Dandy-Walker:
- Dandy-Walker varianta
- Dandy-Walker mega cisterna magna
- Dandy-Walker malformacija



Dandy-Walker varianta


DW varianta je lažja oblika DW sindroma. Ta oblika (oz. oblike) predstavlja najobsežnejši nabor simptomov in rezultatov DWS. Mnogi bolniki, ki ne sodijo v ostali dve kategoriji DWS, so pogosto "razvrščeni" v varianto. Četrti ventrikel je le rahlo povečan in fossa posterior je blago razširjena. Vermis je hipoplastičen in ima variabilno velik cistični prostor. To je posledica odprte komunikacije četrtega prekata in cisterne magne skozi razširjeno valekulo. Hidrocefalus se pojavlja v 25% primerih in supratentorijski odmiki centralnega živčnega sistema so redki, prisotni le v 20% primerov. Ni torkularno-lambdoidne inverzije, ki se običajno pojavlja pri bolnikih z malformacijo. Tretji in stranska (lateralna) prekata ter možgansko deblo so običajni.


Mega cisterna magna

Mega cisterna magna je sestavljena iz razširjene zadnje lobanjske kotanje (fossa cranii posterior) do povečane cisterne magne, cerebelarni vermis in četrti ventrikel (prekat) sta normalna.


Dandy-Walker malformacija

DW malformacija je najtežja oblika sindroma. Zadnja lobanjska kotanja je povečana in tentorij je v visokem položaju. Možna je delna ali popolna agenezija (močna nerazvitost) vermisa. Pojavlja se cistična razširitev četrtega prekata, ki zapolnjuje zadnjo kotanjo. Vse to pogosto vključuje hidrocefalus (vodenoglavost) in zaplete zaradi povezanih genetskih pogojev, kot je spina bifida.



Tveganje za nastanek

Večina primerov sindroma Dandy-Walker je sporadičnih, kar pomeni, da se pojavijo v družinah, ki nimajo motnje v predhodnih generacijah. Pri majhnem odstotku se sicer poroča o prehajanju sindruoma v družini, vendar vzorec dedovanja ni jasen. Pri določanju tveganja za nastanek motnje igra pomembno vlogo več genetskih in okoljskih dejavnikov. Pri bližnjih sorodnikih (potomcih ali sorojencih) je tveganje za pojav DWS višje kot pri ostali populaciji.

Če je DWS značilnost genetskega stanja, je podedovana v vzorcu tega stanja.


Zdravljenje

Zdravljenje za posameznike z Dandy-Walkerjevim sindrom je praviloma sestavljeno iz zdravljenja s tem povezanih težav, če je potrebno.

V lobanjo se lahko vstavi posebna cev za zmanjšanje intrakranialnega, da se nadzoruje oteklina (pri hidrocefalusu). Možna je tudi ventrikulostomija tretjega možganskega prekata.

Zdravljenje je lahko sestavljeno tudi iz različnih terapij z delovnim terapevtom, fizioterapevtom, logopedom ali specialnim pedagogom. Če so prizadete tudi oči, se lahko vključi tudi terapevt za oči.


----------------

Viri:
 http://en.wikipedia.org/wiki/Dandy%E2%80%93Walker_syndrome
 http://emedicine.medscape.com/article/408059-overview
 http://www.dandy-walker.org/
 http://ghr.nlm.nih.gov/condition/dandy-walker-syndrome
----------------

S pomočjo komentarja prijazne študentke medicine dopolnjujem ta zapis še s kratkim opisom malih možganov in dotikajočih se področij, ki jih prizadene Dandy-Walker.

*Mali možgani so sestavljeni iz dveh hemisfer in vermisa (slovenski prevod: vermis=črv).
Mali možgani se nahajajo v fossi cranii posterior (fossa posterior=zadnja lobanjska kotanja oz.jama oz.vdolbina).
Hemisferi malih možganov sta spredaj ločeni z žlebom, ki odgovarja sprednjemu delu vermisa, od zadaj pa z ozkim vrezom. Spodnja stran malih možganov ima vdolbino, ki razvaja hemisferi in njeno dno tvori že omenjeni vermis, ta vdolbina pa je valekula.
_______________________________

 Ker sama nisem strokovno podkovana, naprošam vsakega, ki v zapisu opazi napako, da me nanjo opozori (še posebej, če se spoznate na medicino :)). Ta zapis je nastal kot pripomoček vsem, ki vas zanima, kaj Dandy-Walker je. Na žalost v slovenščini ni nobenega pametnega opisa, najboljši približek ponuja wikipedija, vendar v angleščini. Upam, da nisem naredila kakšne ogromne napake med prevajanjem in da sem uspela bistvo prenesti tudi v slovenski internetni prostor.
 

petek, 5. april 2013

sreda, 3. april 2013

Ni meja

Za nas ni meja. Povsod se lahko imamo radi.

Mamin objem

Julijanova operacija je potekala po najboljšem možnem scenariju in razlika v dihanju je občutno boljša. Današnji dan je sicer večinoma prespal (še posebej takrat, ko je bila pri njem mami), ampak je dobro. Zelo dobro. Še posebej, če se carta v maminem naročju.




Hvalabogu tokrat lahko prihajam na obisk tudi z njegovo sestrico, ki si je več kot očitno prisvojila celotno sobo, če že ne oddelek. Medicinske sestre so navdušene nad njo.


Kava je bolj tako tako, ampak za k čveku z mojim dragim je čisto dovolj. Jo ljubezen izboljša ...


ponedeljek, 1. april 2013

Razdalje

Naše malo stanovanje danes ne daje občutka, da bi bilo malo. Zapolnjeno. Danes je naše stanovanje ogromno, tako ogromno, da je skoraj prazno.

Polovica naše družinice, moški del pravzaprav, bo ta teden namreč spala drugje, par kilometrov stran - na ORL-oddelku celjske bolnišnice. Julijan je končno dočakal datum svoje operacije tonzil in žrelnice (mandljev, po domače). Po eni strani sem vesela, da bo ta stvar končno za nami, saj se je že ob najmanjši infekciji ali vročini njegovo dihanje slišalo zelo, zelo grozno zaradi oteklih mandljev. Hvalabogu je trenutno tudi zdrav, kar je najpomembneje.
Po drugi strani pa me je strah. Ponovno anestezija, ponovno kupi papirjev, ki jih podpišeš v dobri veri, da boš v tisti veliki večini obravnavanih, kjer gre vse tako, kot mora iti.
Saj vem, gre za rutinsko operacijo, za pogost in nezahteven poseg. Vendar gre tudi za mojega otroka.
In najtežje pri vsem skupaj je, da ne morem biti ob njem ves ta čas. To je edina slaba stran tega, da imaš več kot enega otroka. Nikoli ne moreš biti na več mestih hkrati, z vsakim od njih. (Razen če so varno spravljeni pod tvoje peruti, kot mala piščeta.)

Ne bo sam, z njim bo očka, ampak mene ne bo. Ni prvič, prvič je bil dlje časa brez mene, ko se je rodila Tinkara. Težko je bilo tako meni kot njemu. Še posebej, ker sem imela zaradi obrazne vstave najine hčerkice nenačrtovan carski rez. Tega si vsekakor nisem niti slučajno tako predstavljala! Doma otrok s posebnimi potrebami, potreben vsakega dotika, neskončno srečen, če si se le malce zavrtel z njim v naročju po stanovanju, jaz pa s prepovedjo dvigovanja vsega težjega od moje novorojenčice za en mesec. Cel mesec! In tako sem bila omejena na cartanje svojega fantiča samo v naročju, sede, brez plesanja in skakanja.
In smo preživeli kljub temu :). Z malo prilagoditve, seveda - skrb za našega škrata je prevzel moj mož in zaradi tega sem se vanj zaljubila še malce bolj. Čudovit očka je.


Vendar naši medeni tedni niso dolgo trajali ...Drugič je bil naš fant dlje brez mene en mesec po rojstvu sestrice, ko je zaradi bronhiolitisa ponovno pristal na pediatriji. Tudi tokrat je bil moj mož ob njem, ampak nažalost ne v celoti, ker ga je par dni pred odpustom zdelala viroza. Nekaj najtežjega je bilo takrat pustiti svojega otročiča samega v bolnišnici, otročička, ki je čustveno odvisen od vsake majhne nežnosti in dotika. Otročiča, ki lahko sredi noči dobi epi napad in ne bo nobenega ob njem. Otročiča, ki ga ti najbolje poznaš in veš, kaj ga potolaži in pomiri. Mamino naročje.Vendar ni šlo drugače. Moževa viroza je bila precej hude sorte, sama pa svoje enomesečnice za dlje kot dve uri nisem mogla pustiti same, dojenčki pač zahtevajo svoje. (In naša pobalinka to zahteva takoj.) Hvalabogu za medicinsko osebje, ki nas je zaradi pogostosti obiskov že dobro poznalo in da so bile v tistem času tudi šolske počitnice, da sem lahko vsak dan s seboj peljala eno od svojih sester, da se je s Tinkaro sprehajala nekje v bližini, jaz pa sem se lahko v tem času v miru posvetila našemu bolniku. Včasih sem vmes skočila podojit in potolažit malo štruco, potem pa nazaj gor v drugo nadstropje k velikemu bratcu. Očitno se je stricu Murphyju potem naveličalo poigravati z nami in je odšel naprej, saj je bil po dveh nočeh samote Julijan dovolj dober, da smo dobili odpustnico in je lahko odšel z nami domov.

In zdaj ponovno brez svojih dveh moških. Upam, da bosta hitro doma. In komaj čakam, da ju jutri vidim.
Rada vaju imam. In če bi Tinkara znala govoriti, bi povedala isto.

Dotikaš se me. Od daleč.



________________
Čisto mimogrede, to je tudi moja 100. objava. Hvala vsem, ki me spremljate.