Začne se vse skupaj tako, da naredite biskvit po svoji želji. Pri prvih dveh poskusih sem se držala recepta iz Kulinarike, pri tem pa sem uporabila svoj najljubši recept za mafine (čokoladnega sem malce prilagodila), ki mi ga je že pred leti velikodušno zaupala svakinja. Všeč mi je tudi zato, ker zanj ne potrebujete tehtnice. Če želite več testa, količine primerno povečajte. (P. S.: Po večkratnih poskusih sem ugotovila, da se pri spodnjem receptu najbolje obnese, da uporabim precej manj olja, kot je v sestavinah zapisano, še bolje pa je, da uporabite kar kakšen klasični recept za rulado/biskvit, ki ni tako sočen, spodnji recept pa prihranite za cupcakes.)
Sestavine:
- 2 jajci
- 1 jogurtni lonček sladkorja
- 1 vanilin sladkor
- 1 jogurtni lonček olja (če želite bolj saden okus, lahko razmerje spremenite v 2/3 olja in 1/3 soka od kompota)
- 1 1/2 jogurtnega lončka moke
- 2 žlički pecilnega praška
- 1/2 žličke soli
- 1 žlička cimeta - sama imam cimet zelo rada, je pa res, da če uporabite celo žličko, bo okus cimeta močnejši (če ne želite tega, lahko cimet enostavno izpustite)
Za čokoladni biskvit ne uporabljajte kompota, namesto 1 1/2 lončka moke pa sem jaz uporabila malo manj moke in razliko nadomestila s kakavom v prahu.
Zmešate 2 jajci, sladkor in vanilin sladkor. Ko je mešanica gladka, dodate olje (ali kombinacijo olja in kompota) in zmešate. Moko, pecilni prašek, sol in cimet predtem dobro premešate, nato pa jih postopoma dodajate prejšnji mešanici.
(Če bi radi pekli samo muffine, v testo na koncu vmešajte še narezano sadje iz kompota ali 2-3 zmečkane banane. Božansko!)
Testo vlijte v globji pekač in pecite cca. 20 minut na 180° C (navadna, ne ventilacijska pečica).
Dobljeno testo sem raztrgala na manjše koščke in ga zmlela v multipraktiku.
Tako zdrobljen biskvit je pripravljen na dodatke. Za vezivo sama uporabljam mascarpone (v ameriških receptih je večinoma njihov icing, ki pa se meni glede na sestavine zdi precej sladek), potem pa še glede na željen okus biskvita dodatke po želji.
Za jagodni okus sem uporabila mascarpone in s paličnim mešalnikom zmiksan kompot iz jagod.
Za čokoladni okus pa sem uporabila čokoladni biskvit, malo mleka in nutelo.
Težko rečem natančno, koliko mascarponeja in ostalih sestavin gre v mešanico, ker sem delala po občutku, ampak za tako količino bi vam svetovala, da dodate na začetku 3 velike žlice mascarponeja in 1 dl kompota (pol dl mleka in 2 žlici nutele za čokoladnega), potem pa še dodajate po potrebi.
Testo zgnetete in tekstura, ki jo dobite, mora biti vlažna, vendar taka, da se jo da lepo oblikovati (se ne drobi preveč). Pazite tudi na to, da ne bo prevlažna, ker vam bojo v tem primeru kroglice popadale s palčk.
Ko jo boste gnetli in oblikovali, naj bo podobna masi iz plastelina.
Za delanje enakomerno velikih kroglic zelo pomaga, če uporabite žlico za sladoled. Z žlico kroglice samo odmerite, da jih boste kasneje lažje oblikovali.
Tako pripravljene kroglice sem potem vsako posebej v roki dobro pregnetla, da sem res dobila tapravo teksturo, nato pa sem jih oblikovala.
Ko so vse kroglice narejene (delanje enakomerno velikih kroglic je meni osebno najbolj naporno), jih pokrijte s folijo in postavite za par ur na hladno (še boljše - čez noč). Lahko jih date tudi v zamrzovalnik, vendar jih je potrebno pred namakanjem v čokolado pravočasno vzeti ven - če bodo prehladne, čokoladni obliv ne bo lep.
Nato sem pripravila obliv. Večinoma se uporablja Candymelts, ker pa sem jaz prelena za naročanje preko interneta, v bližnjih trgovinah pa tega tudi ni ravno na razpolago, sem se odločila preprosto za čokoladni obliv. Glede okusa pri meni definitivno zmaga prava čokolada (sem že poskusila tudi druge oblive, ampak to ni to). Svetujem vam kombinacijo bele čokolade in bele čokoladne kuverture.
Čokolada, še posebej bela, je lahko zelo problematična pri segrevanju. Tudi morebiten stik z vodo lahko uniči obliv. Sama je zato raje topim nad vodno kopeljo, ampak jo topim v mikrovalovni pečici na nizki temperaturi (na odmrzovanju ali morda malenkost več), vsake 20-30 sekund pa jo vzamem ven iz mikrovalovke in premešam. Zelo dobro opisan postopek za tempreriranje čokolade ima Ana, sem si že obljubila, da se ga bom poskušala enkrat držati tudi sama (vendar si moram najprej nabavit termometer).
Da se lažje raztopi, jo najprej sesekljam. Vmes jo večkrat premešam. Ker je sama čokolada zelo gosta, dodam nekje na polovici malo olja ali kokosovo maslo. Če ga imate, je zelo fino uporabiti kakavovo maslo.
Za cakepopse so potrebne tudi palčke. Jaz uporabljam kar malo debelejše špile za ražnjiče (ja, obstaja več debelin, idealno sem našla v lokalni kmetijski zadrugi). Preko neta lahko naročite tudi čisto prave palčke za cakepopse, ampak meni se zdijo odločno predrage.
Ker so malo predolge, sem jih razpolovila.
Konico vsake paličice nato pomočite v čokolado in jo zapičite v kroglico (do nekje 2/3).
Kroglice so sedaj pripravljene za namakanje v čokolado. Čokolado prelijte v malo ožji in višji lonček.
Da bo čokolada enakomerno razporejena, cakepop počasi vrtite med prsti, vmes pa s prosto dlanjo tapkajte po zapestju roke, ki drži cakepop.
![]() |
Moja najmlajša sestra kot model za lažji prikaz procesa (sama sebe težko fotkam :)) |
Naj vas vnaprej opozorim, da je to dokaj zamudno delo. Če boste prehitro odnehali, vam bo čokolada kapljala dol. Potrebno je tudi paziti, da je res enakomerno razporejena. Z drugimi besedami - potrpežljivost je najpomembnejša :).
Dobro otresene cakepopse zapičite v stiropor (dobra bo tudi goba za aranžiranje). Jaz sem ga postavila kar na balkon, ker so temperature malo nižje kot v stanovanju in se je čokolada prej strdila.
![]() |
Čakajo na krašenje |
Zdaj pride pa zabavni del - krašenje. Večino mrvic sem nakupila v bližnjih velikih trgovskih centrih, če želite kaj posebnega, pa lahko naročite preko interneta.
Mrvice lahko nanašate na cakepopse, preden se posušijo, pozorni bodite le na to, da so okrašeni enakomerno.
![]() |
Moja sestrica med delom |
Za risanje po cakepopsih pa sem uporabila dresirno vrečko in kovinsko konico z najmanjšo odprtino (kupite jo preko speta).
Za risanje po cakepopsih potrebujete ogroooooomnoooo potrpljenja in predvsem veliiiikoooo vaje (sama je potrebujem še kar precej).
![]() |
Na sliki je roza barva, naj vas to ne zmoti - šlo je za popoldansko serijo cakepopsov (med delom me je fotografirala moja predzadnja sestra) |
In to je to. Pri krašenju si dajte duška, preizkušajte, se učite - tako kot jaz. Dela s cakepopsi je sicer ogroooomnoooo (vzemite si vsaj 4 ure - pri tem nisem upoštevala časa, ki ga kroglice preživijo na hladnem), ampak rezultati so pa fenomenalni.
Potrebno pa je seveda preveriti, ali so tako okusne, kot izgledajo :).
Veliko zabave pri ustvarjanju!