Sončni zahod

Zdaj prihaja občutno prej ...

Zahod (79/365)

Narobe svet

En teden je mimo. Naporen teden. Rahlo zmešan teden. Bolan teden. Vesel teden. Vse to ...

Slike sem kljub temu pridno nabirala. Kar naporno je takole objavljati za več dni nazaj, a kaj, ko dan dosti prehitro mine, da bi vanj stlačila še kakšno objavo. Se bom potrudila biti bolj pridna in ažurna, ampak raje ne bom obljubila preveč ;).

Pa gremo kar po vrsti ...

Z bronhiolitisom in bolnišnico smo zaenkrat zaključili. Naš fant je zdaj končno doma in jaz ne bi mogla biti srečnejša ...

Na varnem pri mami (72/365)

Če ne bi seveda dan pred prihodom Julijana domov zvilo mojega dragega, dan po prihodu pa še mene. Hvalabogu je šlo za kratkotrajno virozo, počutje pa kljub temu ni bilo ravno navdušujoče.

 Obožujem Julijanove trepalnice. In lase. (73/365)

Tinkara je v tem času tudi prvič obiskala svojo pediatrinjo. Glede teže, velikosti in razvoja gre vse tako, kot mora. Glede pridnosti ... Hmmm. O njeni pridnosti priča madež na mamičinem krilu, ki je priletel iz Tinkarine ritke enkrat vmes med merjenjem in tehtanjem. Še dobro, da ima naša frajlica občutek za modo, saj se kakec izvrstno poda k mojem rumenem puloverju (ki je tudi bil deležen svoje porcije, pa hvalabogu ni opazna).

Flekec (74/365)

En teden lahko prinese ogroooomno sprememb. Recimo tudi to, da kar naenkrat padeš v zimo.

Petek (75/365)

Štiri dni kasneje ...

Ponedeljek (76/365)

Ampak mraz nas nič kaj ne ovira, da ne bi šli na sprehod. Ko smo pa notri, se pa najraje ogrejemo tako, da se stiskamo. Ker se imamo radi. Ker smo družina.

Tihožitje po mamino (77/365)

Najlepše pa je, ko ti tvoj otrok podeli nasmeh. In Tinkara jih zadnje dneve radodarno deli.

Kravica (78/365)

Tako - sedem dni, sedem slik. I've done my homework :).

Naša četica koraka

Takole smo šli zadnjič na sprehod ...

Četica (71/365)

Prvi mesec ...

... z novim družinskim članom je minil. Čudovit mesec - po dolgem času smo bili lahko spet veliko skupaj.

Dva mala zaspanca (66/365)

Naša deklina že pridno uporablja svoje čare ...

Navihanka (67/365)

Na teh dveh je pa stara točno en mesec. Očke so čedalje več in bolj odprte, glavica je tudi že bolj močna, glas pa tudi :).

Ku-ku (68/365)

Pastirička (69/365)

Tale objava je malce bolj "zafilana" s slikami, ker je bilo preteklih nekaj dni precej hektičnih. Ta čudovit mesec se je namreč končal malo manj čudovito - naš škrat Julijan je žal zopet pristal na pediatriji, kjer bosta z očkom pokurila še zadje dni dopusta, ki smo ga tako "šparali" za kakšne lepše stvari :(. Na žalost so bolniki z nevrološkimi problemi precej bolj nagnjeni k respiratornim obolenjem in tudi naš sonček ni izjema. Starega "prijatelja" bronhiolitisa se očitno kljub gastrostomi ne bomo tako hitro znebili.

Mali bolnik (70/365)

Mali srček, mamica zdaj prvič ni s tabo v bolnišnici za daljši čas (je očka namesto nje), ampak hodi samo na obiske. Tudi tvoja sestrica me namreč potrebuje. Upam, da kljub temu čutiš, kako zelo te imam rada. Pogrešam te ... Stanovanje je brez tvojih vriskov precej bolj tiho. Hitro se pozdravi, da bomo lahko spet vsi skupaj. Vsi štirje - ti, tvoja sestrica, tvoj očka in jaz.

Tapravo vreme

Danes je bilo vreme takšno, da se ga je splačalo izkoristit za en dolg sprehod.
Bilo je vreme čisto po mojem okusu. Okus vremenoslovcev je verjetno precej drugačen :).

Umito (65/365)

Črke

Z njimi se je tudi fino igrati, jih sestavljati, malo premešavati, vlačiti po ustih in zobeh. Ja, s črkami se dá napraviti marsikaj.

Tudi napisati blog, recimo ;).

Črke (64/365)

Nogice

Tele nogice si je mamica sposodila pri ovčki (igrački), Tinkarine so žal še premajhne.

Copatki so eden izmed mamičinih DIY-projektov.

Baletni copatki (63/365)

Prvič sami ...

... na sprehodu. Ata je rajši šel odtečt eno turo. Ampak nam trem je bilo zagotovo lepše.

Potep (62/365)

Pisano

Svet je lahko pisan tudi na siv dan.

(61/365)

Manjka mi ...

Manjka mi svetlobe ... Tiste čudovite sončne svetlobe, ki te napolni z energijo. In prijetne poznopopoldanske poletne toplote, ko z užitkom sedem na balkon, spijem svoj kapučino, nad mano pa visijo sveže oprana oblačila.

Upam, da se sonce ni poslovilo do naslednjega leta. Naj še pride kaj na obisk!

(60/365)

Začetek kurilne sezone

Poleg ljubezni, odej in več plasti oblačil nas po novem grejejo tudi radiatorji.

Plamenčka (59/365)

Balerina

Mala balerina (58/365)

Vezi

Ljubezen spleta najmočnejše vezi.

http://instagram.com/p/QkIF-0xCb7/ (57/365) 

Zvezdica zaspanka

Naša mala zaspanka dneve takole prespi, da lahko ponoči (de)žura.

Zvezdica zaspanka (56/365)

Ženski ponos

Danes sem po dolgem času (beri: parih mesecih) nase spet spravila kavbojke izpred nosečnosti. Iiiiin - prav so mi. No, pustimo ob strani, da so mi bile pred nosečnostjo malo bolj ohlapne kot zdaj in da je nad pasom še zmeraj lep kupček kože, ampak važno je, da mi je uspelo zapreti vse gumbe, iti s kavbojkami na riti na sprehod in sede v njih spiti še kavo.

Najožje kavbojke pa bodo počakale še nekaj časa v omari. Kljub temu sem ponosna kot največka kokoš v kurniku :).

Nov pogled od zgoraj (55/365)

P. S.: Na tej sliki moje noge izgledajo precej daljše, kot so v resnici. Izgleda, da postajam precej boljša fotografinja :).

Šla bi ...

... v Francijo, v Manosque, v ta prelep provansalski kotiček, kjer smo neskončno uživali jaz, moj dragi in najin škrat Julijan dve leti nazaj. Čudovito je bilo. Malo več kot trije tedni ravno pravšnjih temperatur, odlične kulinarike in poštenega oddiha (in tu in tam kakšne neprijetne dogodivščine).

To je bil čas, ko smo pozabili na naše probleme, na vse Julijanove diagnoze in bili preprosto skupaj in uživali (razen ko je moj dragi delal :D). Predvsem pa sem si dokazala, da se da tudi s 5 mesecev starim otrokom (s posebnimi potrebami) brez problema oditi v tujino in da mi ni treba se vsak trenutek sekirati.

Luštno je bilo. Še bi šla.

Na vrhu Mont d'Or/Zlate gore (54/365)

Igračkanje

Včasih se je fino malce poigrati, četudi si že 20+ po letih. Samo da pri meni igrače trenutno bolj predstavljajo objekt fotografiranja, objekt(iv) za fotografiranje pa je moja igračka.

Rdeče-belo (53/365)

Še malo, pa bojo tele cotke prav tudi naši tamali. Še ena igračka (za oblačit) :D.

Podobnosti

Že kar prvi dan življenja naše male frajlice sva z možem ugotavljala, kako zelo si je podobna s svojim bratcem. Podobne poteze obraza, podobne grimase, dokaj podobna sta si bila tudi po velikosti in teži ... Glede zahtevnosti sta sicer vsak zgodba zase, tudi osebnost najmlajše v družini se še bo nekaj časa brusila, ampak ni dvoma, da sta iz istega gnezda.

Iz starih arhivov mi je celo uspelo izbrskati eno Julijanovo glasno sliko, če sem že včeraj Tinkarino objavila. Oba obvladata :).

Glasno 2 (52/365)

Odprto

Po novem je blog odprt za komentarje. Sem šele včeraj (po zaslugi posredovanja ene od bralk) ugotovila, da se pri meni ne da komentirat. No, zdaj se da ... In vesela bom prav vsakega.

Tudi naše dete zna zelo glasno izražati svoje mnenje. Dokaz:

Glasno (51/365)

Prvo kopanje

Danes smo našo punčaro prvič okopali. In to kar sami, brez patronažne sestre - je rekla, da nam zaupa :). Je kar uživala (beri: se ni pritoževala).

Pri Julijanu sva prvo kopanje zamudila oz. so ga opravile kar sestre na neonatalnem oddelku pediatrične klinike. Do takrat, ko smo prišli domov, je bil že kar ene parkrat okopan. Smo pa zato potem nadoknadili :).

Ni slikice od kopanja, ker nam je prehitro ušel čas, je pa zato ena še iz porodnišnice, da pokažemo, kako na široko lahko naše dekle odpre usta.

(50/365)

Razlika

Poišči razlike med slikama :).

Prej - potem (49/365)