Čeprav smo se v hišo preselili pred pol leta (joj, kaj že?), je v našem domu še zmeraj kup stvari, ki nekako niso našle svojega mesta. No, našle so ga že, vendar njihova mesta niso najbolj primerna - hranimo jih v sobici, kjer imamo kramo, v kleti ali v pralnici (vse to so daleč najbolj natrpani prostori pri nas doma). Ampak česar ne vidiš, naj ne bi bolelo, zato zaenkrat odlagam pospravljanje in urejanje teh zadev na primernejši čas.
Z otroškimi knjigami je drugače. Nekaj mesecev po selitvi smo jih pripeljali z dislocirane lokacije (svak in svakinja, hvala za hrambo!) in skupaj s škatlami, v katerih so bile, so našle mesto v otroškem kotičku pod stopnicami. No, našle ... Večino dneva so tako ali tako bile razstavljene po celotnem pritličju, edino ponoči so tistih nekaj ur odležale v (že precej razpadajočih) škatlah.
Pri mizarju smo sicer pred nekaj časa naročili knjižne police, ker pa tako delo traja ponavadi precej dlje, kot je sprva dogovorjeno, sem sklenila vzeti zadeve v svoje roke. V glavi sem že nekaj časa sestavljala približen načrt in ker sem ta teden, ko je bil moj mož na službenem potovanju, res nujno potrebovala neko preusmeritev, da se mi ne odpelje, sem se odločila, da jo kar naredimo. Če se le da, v določeni meri skupaj z otroki.
Dopoldne sem se ustavila v trgovini z gradbenim materialom, sledila je trgovina z materialom za umetniško ustvarjanje, čisto na koncu pa sem skočila še v lokalno kmetijsko zadrugo. Zanimiva kombinacija, mar ne? Pa poglejmo, kaj sem nabrala.
- velika gajbica za krompir (5,99 EUR; Kmetijska zadruga)
- mala gajbica (našla v kleti)
- 4 navoji s koleščki (2,39 EUR , Obi)
- akrilni sprej za barvanje na vodni osnovi (6,20 EUR; Art) - potrebujete vsaj 2 pločevinki
- kredne barve (5,49 EUR/lonček; Hofer) - mi smo uporabili 2 lončka
- vijaki (našla v moževem predalu z orodjem)
- čopiči (našla med kramo)
Najprej sem se lotila brušenja večje gajbice, ker je imela precej grobo površino, nato pa je sledilo barvanje. Če ste - kot jaz - bolj lene sorte, boste raje odšteli kak evro več in si privoščili barvo v spreju. Nanos barve bo enakomeren, vi pa boste z delom končali neprimerno hitreje in z bistveno manj slabe volje. Sama sem izbrala akrilno svetlosivo barvo, priporoča se več tanjših nanosov v slojih. Sprejanje naj opravi odrasla oseba v zračenem prostoru (najbolje zunaj).
Z notranjostjo se nisem pretirano obremenjevala, ker je temu koraku sledilo barvanje s krednimi barvami.V tem delu sem vključila tudi mlajša dva, sem pa najmlajšega kmalu zatem odstranila iz dogajanja, ker je namesto po letvicah začel polivati barvo po naši terasi. Pred samim barvanjem sem dele letvic, ki sem jih želela ohraniti sive, oblepila z lepilnim maskirnim trakom - to vam prihrani veliko slabe volje, barvanja pa se bodo lahko udeležili tudi mlajši otroci, ki tega še niso najbolj vešči.
Ženski del družine se je soglasno odločil tudi glede barv (konec koncev sva tudi edini barvali), manjši gajbici sva notranjost pobarvali v svetlo roza, večja pa je dobila ledeni odtenek kraljice Else. Ko sta se gajbici popolnoma posušili, sem na eno od stranic večje gajbice pritrdila ležaje s koleščki - želela sem namreč, da se omarica lahko prosto premika po prostoru.
Čeprav sem sprva načrtovala, da bosta gajbici fiksno povezani, sem se po fazi pritrjevanja koleščkov odločila, da bosta raje ostali ločeni. Natančnejših razlogov ne bom pisala (vključujejo nekaj grdih besed in potnih kapljic na čelu) - recimo raje, da se je ta izbira na koncu RES izkazala za precej bolj praktično. Omarici lahko namreč sestavljate poljubno po vaših željah v različne oblike in to je zame tudi ena od najljubših lastnosti našega izdelka.
Celotna izdelava (vključno z barvanjem, sušenjem in sestavljanjem; fotografiranje in igranje z njo ni vključeno v končni seštevek) je trajala približno
3 ure, strošek materiala pa je znesel
38,93 EUR (če namesto spreja izberete barvo in če gajbice najdete na podstrešju/v kleti/pri babici, je ta strošek še precej nižji).
Najmlajša dva sta omarico že prvi dan nekajkrat napolnila (in izpraznila), z igro pa sta nadaljevala tudi dan zatem ...
... dopoldne, ko sta bila v vrtcu, pa sem z igro nemoteno nadaljevala sama 😊. Z nekaj luštnimi dodatki lahko omarica dobi povsem drugačno obliko in namen.
Nekaj mojih najljubših:
- preprosta omarica za knjige z dekorativnom dodatkom (v več verzijah)
- omarica za knjige in škatla za drobnarije/knjige
- "pospravi vso kramo" variante
- "zamenjaj orhidejo s kockami" varianta (konec koncev imamo pri nas doma raziskovalca, pred katerim redkokaj ostane varno)
- otroški bralni kotiček (moja najljubša)
Nam je uspelo?
Omarici za knjige sem v določenih verzijah dodala tudi kovinske dodatke Done by Deer (najdete jih pri
Hajdi.si).