petek, 30. november 2012

Predbožično vzdušje

November je. Pravzaprav je že zadnji november. Mesec, ki se mi je ponavadi takooo vlekel, je letos kar spolzel mimo.

Sicer pa meseci, tedni in dnevi kar polzijo mimo, odkar skrbim še za kakšno drugo ritko, ne samo za svojo. Včasih so se mi zdeli starci prav nadležni s tistimi svojimi: "Joj, kako hitro beži čas!". Meni se je pa vedno zdelo, da gre vse prepočasi. Komaj sem čakala, da odrastem. Zdaj sem pa sama prav ista starina, ob katerih sem nekoč zavijala z očmi. Dvakrat se obrnem, pa je dan mimo.
(Kako hudo bo šele, ko bom v penziji ?!)


No, kakorkoli - s tole objavo ne bom več v zaostanku s slikami. Projekt 365 teče naprej.

Julijan (106/365)

Tinkara (107/365)

Moja dva škratka (108/365)


Pri babici in dedku


Te dni smo se seveda tudi malo potepali. In tako smo pristali tudi na obisku pri babici in dedku. Ali stari mami in starem atu, kot ju ljubkovalno kličem :). Čeprav "stara mama" nad svojim vzdevkom ni ravno najbolj navdušena.

Dedi in babi (100/365)

Kaj bi rada, mami? (101/365)


Tam sta bili tudi dve od treh tet po mamičini strani (tretja se potepa nekje po južni Kitajski) in celo ena teta po očkovi strani. Z njenim dragim vred.
Teta E. (102/365/

Teta A. (103/365)

Teta M. (104/365)

Na rokah pa ni bila samo Tinkara. Tudi naš fant se je na veliko cartal.

Pri "stari mami" :) (105/365)


Še malo, pa ne bom več v zaostanku :).

četrtek, 29. november 2012

V zaostanku

Oh, groza! V zaostanku sem že celih 14 dni ... Imam kar malo slabo vest. Vsake tu in tam se spomnim na svoj blog, vendar me začne kar malo peči glava, ko pomislim, koliko slik bo treba objavit. In potem odlašam in odlašam in odlašam ... Ampak zdaj je tega dovolj!

V tem vmesnem času sem bila sicer zelo pridna, napravila sem nekaj posnetkov, vendar ne bom vseh objavila naenkrat. Dobre stvari morajo prihajati v majhnih količinah, drugače se jih preobjemo.

Nebo (95/365)

Poljubčki (96/365)




Utrinki (97/365)

Šelesteče (98/265)
V vozičku (99/365)

Tako - nekaj malega za aperitiv :). Ostalo pa jutri. Vsaj upam.

četrtek, 15. november 2012

Sončni dnevi

Prejšnji teden je bilo par čudovitih sončnih dni. Lepih in toplih, kot da nismo v novembru. Zagrabila sem priložnost, oblekla Tinkaro, nagovorila sestro, ki je imela ravno prost dan, in smo se odpravile v naravo opravit en jesenski fotošuting :).

Tole je izpadlo ...

Pod listom (89/365)
Pod drevesom (90/365)

Jesenska odeja (91/365)

Luža (92/365)

Pokrajina (93/365)

Midve (94/365)

Tinkara se je izkazala za zeeelo potrpežljiv model. Tebi, sestrica A., pa hvala za par čudovitih posnetkov, ki jih sama ne bi mogla narediti.

petek, 9. november 2012

Bratec in sestrica ...

... se rada imata :).

Dvojna sreča (87/365)

Kaj je, mami? (88/365)

Naša mala navihanka zelo težko ostane resna med fotografiranjem. Pobalinu pa kar dobro uspeva :).

sreda, 7. november 2012

Obešanka

Včasih se je preprosto treba znajti. In ker pri roki pač nisem imela nobenih pametnih okvirjev za slike, ki sem jih dala (končno!) razvijat, sem se pač znašla po svoje.

Po novem našo steno v kuhinji krasi tole ...
Fotografije (86/365)

torek, 6. november 2012

Ostanek ...

V naravi se za obstanek borijo še zadnji ostanki poletja. Zadnji osameli borci ... Do prihodnje pomladi, ko bo na svet pognala mladost.

Sam (85/365)

ponedeljek, 5. november 2012

Deževno

Nekam dolgo je hodila tale taprava jesen. Ampak zdaj je končno tukaj - s pisanim listjem na tleh in z dežnimi kapljami.

Jesen je čudovit letni čas. Ni najbolj praktičen, ker se moraš precej obleči, preden se odpraviš ven, ponavadi pa se tudi vrneš z mokrimi čevlji. Ampak jesenske barve so med meni osebno najljubšimi. Verjetno so tako pisane in tople prav zato, da ogrejejo vsa ta siva jutra.

Jesensko (80/365)


Po zadnjih tednih, ki smo ga v glavnem preživeli vsi štirje skupaj, se je z današnjim dnem moški del družine odpravil nazaj na delo - ata v Ljubljano, Julijan pa v varstvo. Tako so dopoldnevi čisto najini in midve sva današnjega hoteli izkoristiti do zadnjega.

Zato sva se kljub dežju odločili za daljši sprehod. Tinkaro sem toplo oblekla (a ne preveč!), jo "pospravila v culo", vzela dežnik v roke in jo mahnila na špancir.
Na toplem (81/365)
Pod marelo (82/365)
Vojnik od daleč (83/365)
Prav fino sva se imeli. Tinkara očitno še posebej, ker je 90 odstotkov poti prespala.

Doma je pa maminželodček ogrela slastna, hitro skuhana zelenjavna rižotka. Njami!

Kosilo (84/365)


P. S.: Se opravičujem za slabšo kakovost slik, ampak se mi ni dalo ornk fotoaparata s seboj vlačit. Je moral kar telefon nadomeščat ;).