Slike sem kljub temu pridno nabirala. Kar naporno je takole objavljati za več dni nazaj, a kaj, ko dan dosti prehitro mine, da bi vanj stlačila še kakšno objavo. Se bom potrudila biti bolj pridna in ažurna, ampak raje ne bom obljubila preveč ;).
Pa gremo kar po vrsti ...
Z bronhiolitisom in bolnišnico smo zaenkrat zaključili. Naš fant je zdaj končno doma in jaz ne bi mogla biti srečnejša ...
![]() | |
Na varnem pri mami (72/365) |
![]() | ||
Obožujem Julijanove trepalnice. In lase. (73/365) |
Tinkara je v tem času tudi prvič obiskala svojo pediatrinjo. Glede teže, velikosti in razvoja gre vse tako, kot mora. Glede pridnosti ... Hmmm. O njeni pridnosti priča madež na mamičinem krilu, ki je priletel iz Tinkarine ritke enkrat vmes med merjenjem in tehtanjem. Še dobro, da ima naša frajlica občutek za modo, saj se kakec izvrstno poda k mojem rumenem puloverju (ki je tudi bil deležen svoje porcije, pa hvalabogu ni opazna).
![]() |
Flekec (74/365) |
En teden lahko prinese ogroooomno sprememb. Recimo tudi to, da kar naenkrat padeš v zimo.
![]() |
Petek (75/365) |
![]() | ||
Ponedeljek (76/365) |
Ampak mraz nas nič kaj ne ovira, da ne bi šli na sprehod. Ko smo pa notri, se pa najraje ogrejemo tako, da se stiskamo. Ker se imamo radi. Ker smo družina.
![]() | ||
Tihožitje po mamino (77/365) |
Najlepše pa je, ko ti tvoj otrok podeli nasmeh. In Tinkara jih zadnje dneve radodarno deli.
![]() | ||
Kravica (78/365) |
Tako - sedem dni, sedem slik. I've done my homework :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar