Čas za spanje

Čas za spanje in cartanje. Moj najljubši čas.

Medtem ko se mali škrat carta v očkovem naročju, jaz ponavadi dajem malo princeso spat. Že lep čas to ni več velik problem, ponavadi že pred sedmo kaže prve znake utrujenosti. Po večerji sledi umivanje (vseh štirih!) zobkov, kopanje, poljubček bratcu in očku, potem pa spat v svojo posteljico.

Njena spremljevalka med spanjem

V tem tednu celo brez dojenja (bilo je lepo leto in še malo). Odkar je začela čebljati, so tele njene večerne minute tik pred spanjem polne besed in stavkov, ki jih žal ne razumem več (me pa kljub temu izjemno zabavajo).

Ko zaspi, se pride k meni cartat mali škrat. Pri njemu žal uspavanje ne gre tako z lahkoto ... Včasih zaspi malo pred deveto, včasih je buden še dolgo po deseti (ko dobi zadnjo porcijo zdravil). Večinoma ga zmanjka kakih petnajst minut pred deseto. Hvalabogu sem jaz precej večerni tip človeka (za razliko od mojega moža), zato mi niti ni problem ostat tako dolgo pokonci. Ponavadi grem spat šele kako uro ali dve zatem, ko vsi zaspijo. Če je na polici kaka zanimiva knjiga, pa še kasneje.

In zelo fino se je cartat z malim škratom v poznih večernih urah, ker je takrat moje naročje res rezervirano samo zanj (podnevi vanj zelo hitro zleze mala princesa).