sreda, 26. marec 2014

Tečem z Julijanom (0. del)

Hvalabogu imam zaenkrat na voljo veliko prostega časa za tek, kljub temu pa se dostikrat zgodi, da mi ne uspe odteči želenih kilometrvo v dopoldanskem času, ko sem sama. Nekajkrat sem sicer šla teč tudi s Tinkaro z našim zmahanim vozičkom (Quinny Freestyle), vendar je že v tako slabem stanju, da opravljajo mišice na rokah bistveno več dela od onih na nogah. Še ena pomanjkljivost pa je to, da ta voziček ni niti malo primeren za našega Julijana.

Ampak očitno naša družinica živi pod eno zelo zadovoljno in srečno zvezdo. In zelo dobrotljivo tudi. Na tekaškem forumu sem namreč zasledila, da je neki gospod pripravljen posoditi poseben tekaški voziček. Voziček Benecykl sem si pred tem že parkrat ogledovala, za mnenje sem tudi povprašala mamice otrok s posebnimi potrebami, ki ta voziček že imajo. Ocene so bile zelo spodbudne. Žal se z možem kljub ugodni ceni in malo prememajhnem avtu za nakup (še) nisva odločila, ga imam pa že dolgo na svoji listi želja.

Jekleni lepotec.
 

No, po prebiranju foruma sem sklenila gospodu Petru poslati mail in odgovor je sledil ekspresno. Še hitreje smo se dogovorili za izposojo in predajo vozička. Voziček Benecykl je zdaj končno pri nas doma, pripravljen na prvo testno vožnjo z mojim malim sotekmovalcem.

Ker je bil gospod Peter iz podjetja UdobnoPoSvetu tako zelo ustrežljiv, da nam je voziček za nekaj mesecev posodil popolnoma zastonj, se mi zdi edino primerno, da se mu zahvalim z manjšo reklamo na svojem blogu. Verjetno pa bo ta zapis (in sledeči, ki bodo povezani z njim) prišel prav tudi aktivnim staršem (tako tistim, ki imajo zdrave, kot tistim, ki imajo gibalno ovirane otroke). Zase zagotovo lahko zatrdim, da informacije ponavadi najprej poiščem na spletu.

Struktura je odlična, trdna, v njem se lahko brez problemov vozijo vsi otroci, vendar je zame bistvenega pomena, da se v njem lahko vozi tudi moj mali posebnež.

Fotografirala sem ga samo s sprednjim tekaškim kolesom, ima pa ta voziček tudi možnost namestitve navadnega spregajalnega kolesa ali navezave na kolo (voziček postane prikolica).



Še posebej se mi dopade sedalni del, ki je namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Kot pri našem običajnem počivalniku (Hoggi Bingo) so tudi tu stranske blazinice za glavo, med nogama pa je nameščena dodatna blazina - vse se lahko prilagaja glede na višino otroka. Za dodatno varnost poskrbi 5-točkovni varnostni pas.

Sedalni del.

Varnostni pas.


Za daljše tekaške razdalje je fino imeti pri sebi tudi kakšno plastenko vode, če je poleg tebe še otročič, se količina potrebnih stvari bistveno poveča. Mislim, da bom imela zdaj to področje pokrito (vsaj kadar bom tekla z Julijanom). Pa še fotoaparat bom po novem lahko tovorila na svoje tekaške izkušnje.
Na hrbtni strani (na sliki se vidi zamegljeno) je še dodatna večja torba.



Voziček izgleda odlično in komaj čakam, da ga z Julijanom preizkusiva v praksi. 4. maja 2014 (že čez dober mesec!) se bova namreč udeležila dobrodelnega teka Wings for Life, ki ga prirejajo po celem svetu istočasno - v Sloveniji bo štart teka v Ljubljani. Zelo, zelo ste vabljeni, da se ga udeležite, saj gre 100 % štartnine v raziskave hrbtenjače. Pretečete pač toliko, kot boste zmogli. Lahko tudi pridete samo navijat za naju in za vse ostale.

Časa ni več veliko, zato bom 1-2 treninga tedensko namenila teku z Julijanom, o najinem napredku in poteku treningov pa vas bom obveščala na blogu.


Pa še ena fotka našega krasnega izposojenca.

4 komentarji:

Pika pravi ...

JUPIIIIIIiiiiiiiiiiiiiii

mojcej akvarijska pravi ...

Ti si groznaaa! V pozitivnem smislu, seveda!

Čarovnije z male kmetije pravi ...

Bravo Urška in g. Peter!!

DB pravi ...

Carica!