V isto smer. Skupaj.

Včasih ni dovolj, da jaz naredim korak naprej in ti narediš korak naprej. Lahko, da najina koraka peljeta vsaksebi. Morda hodiva vzporedno, v isto smer, vendar se nama nikoli ne bo uspelo srečati.

Včasih, samo včasih pa se zgodi, da se najina koraka združita na poti proti skupnemu cilju.

Hvala, organizatorji teka Wings for Life, da ste bili pripravljeni usmeriti korake tudi v našo smer. Hvala, da ste mi novico sporočili osebno, hkrati z opravičilom, ki ga nisem pričakovala, in me izjemno pozitivno presenetili. Sporočilnost vašega namena je (vsaj v mojih očeh) dobila bistveno trdnejše in močnejše temelje. Mamice se bomo s svojimi otroki namreč lahko udeležile teka. Z vidika mamice otroka s posebnimi potrebami sem vam hvaležna za vašo odločitev, da nam odprete vrata in poiščete možnosti, čeprav se zdi, da jih ni in da je na voljo zelo malo časa. Kjer je volja, tam je tudi pot.

Zahvaljujem pa se tudi vsem, ki ste naju podprli in ki ste pomagali, da je naša želja prišla na pravi cilj.

Četrtega maja bova z Julijanom tekla po ljubljanskih ulicah. Tekla bom z njim, ki ne more, za tiste, ki prav tako ne morejo. In namesto grenkobe bo v srcu navdušenje.