Tečem z Julijanom (6. del)

Letošnje aprilsko vreme res upravičuje svoj sloves - je muhasto. Se spreminja dnevno, včasih iz ure v uro. Če je bilo še v ponedeljek tako toplo, da sem šla teč v topu brez rokavov, je danes čisto druga zgodba. Julijana sem res dobro zavila, nase pa sem navlekla debelejšo tekaško majico, ker je bil veter resnično mrzel.

Na varnem.

Pogled v nebo ni najbolj jazno pokazal, kaj naju čaka, med pripravo na tek naju je ulovilo tudi par kapljic, zato sem se kar odločila, da na voziček namontiram dežno prevleko. To je še ena od stvari, ki se mi pri Benecyklu res dopadejo. Večina stvari se namontira z lahkoto, hkrati pa svojo funkcijo izredno dobro opravljajo. Velik plus je tudi to, da v osnovno ceno dobiš vključene vse te dodatke - starši otrok s posebnimi potrebami smo pač navajeni, da vsak "luksuz" plačujemo. ("Luksuz" v tem primeru pomeni, da je potrebno doplačati za strehico vozička, za nakupovalno košaro, za dežno prevleko ... Za vse, kar pač ni resnično nujno potrebno. In nujno potrebna je samo osnova.)

Kakorkoli že, dežno prevleko sem namontirala v manj kot minuti in že sva bila pripravljena na štart. In pripravljena sva bila na vse vremenske razmere. Šlo je malce počasneje, ker se sama nisem niti želela preveč naprezati po nedeljskem teku (čeprav ni zaenkrat niti ene posledice - nobenih bolečih kolen, nobenega "musklfibra", funkcioniram kot ponavadi), pa tudi veter na določenih delih ni bil ravno prizanesljiv.

V slabih 40 minutah sva pretekla nekaj več kot 6 kilometrov s povprečnim tempom 6:16 min/km. Na nekaterih delih je šlo počasneje, ker si je očitno danes veliko voznikov izbralo isto traso kot midva in ker je cesta ponekod ozka, sva raje malce počakala, da se je promet sprostil. Mogoče sem čutila še malo vsesplošne utrujenosti, ampak po kakem 3 kilometru je bilo bistveno boljše. Očitno večja količina kisika pomaga.

 Tempo je malo nihal, ampak nihajo tudi nadmorske višine :).

Če bo šlo vse po sreči in bo Julijan dovolj zadovoljen in zdrav, bova morda v soboto skupaj preizkusila enkrat daljšo traso (in kar precej klančkov je na njej). Prijavila sem se namreč na tradicionalni velikonočni 12-kilometrski tek okoli Šmartinskega jezera. Če ne bo pripravljen, bom pač šla sama :). Fino bi pa bilo, da dava skupaj eno tako preizkušnjo, še preden se podava na majski dobrodelni tek Wings for Life. Lahko navijate za naju tudi od daleč ;).