Vendar se tu in tam ob sprehajanju pred izložbami (in po trgovinah in v kabini za preoblačenje ... in pred blagajno) čedalje pogosteje oglaša tisti glasek, ki mi pravi, da vsega pa le ne rabim, četudi je lepo in novo in sveže (in bo šlo iz mode že čez mesec ali dva). Večinoma ga utišam, žal pa se to zgodi premalokrat.
Drage moje modne navdušenke, kako to uspeva vam? Si omejite mesečni budžet? Si kupite novo oblačilo šele takrat, ko iz svoje garderobe izločite vsaj dva stara kosa? Ali si enostavno privoščite vse, kar si duša poželi?
Sama sem med temi zadnjimi in se tukaj počutim čedalje bolj nelagodno. Ne gre za to, da mi nova oblačila niso všeč, ravno nasprotno! Vendar pa se počasi začenjam zavedati, da je modna industrija drugi največji onesnaževalec na svetu - takoj za naftno industrijo. K onesnaževanju pripomorejo nerazgradljiva sintetična vlakna (ki med pranjem oblačil prehajajo v vodo), neekološka pridelava naravnih vlaken, strupena barvila in dejstvo, da modna industrija na leto proizvede okoli 80 milijard novih kosov oblačil NA LETO. Konkreten delež teh oblačil pristane na smetišču, kar ustvari začaran krog onesnaževanja. Boli tudi dejstvo, pod kakimi pogoji delajo delavci velikih modnih znamk, da si lahko jaz po smešno nizki ceni privoščim tisto obleko, ki jo bom nosila enkrat ali dvakrat.
Tale zapis ni namenjen temu, da bi kakorkoli obsojala vaše odločitve - dobro vem, da moram najprej pomesti pred svojim pragom (in verjemite mi, smeti ni malo). Želim si le, da se bo s to objavo vame še bolj zasidralo prepričanje, kaj in koliko res rabim in kakšen davek bodo pustili moji nepremišljeni nakupi.
Sama sicer starih oblačil že nekaj ne mečem v smeti, ampak jih prodam, podarim ali kako drugače predelam (ponavadi kar v krpe za čiščenje). Pred uničenjem sem zadnjič rešila tudi preprosto, a meni zelo ljubo bombažno majico s črtami, na kateri je od kuhanja omake ostal madež, ki se ga ni dalo očistiti, čeprav sem preizkusila vse mogoče. Packa sicer ni bila ogromna, je bila pa ravno dovolj velika, da jo je bilo mogoče opaziti.
Odločila sem se, da bom na packo prišila nekaj "kristalčkov" (najdete jih v vseh bolje založenih trgovinah z umetniškim materialom), rezultat pa je boljši, kot sem si predstavljala. Kar naenkrat to ni več le navadna majica, temveč ljubek top, ki ga lahko kombiniram tudi k bolj "spedenanim" kombinacijam.
Okraske sem skušala sestaviti v obliko kačjega pastirja (za boljšo izvedbo bi potrebovala še nekaj manjših kamenčkov, ampak sem že zdaj zelo zadovoljna). Najboljše pri ustvarjanju te vrste pa je, da je možnosti neomejeno. Ni potrebno, da z okraski prekrijete madeže, lahko jih uporabite tudi samo za to, da oblačilu dodate nekaj novega sijaja.
Takole pa majica izgleda na meni. Kako se vam zdi? Sem jo uspela rešiti?
Jaz sem navdušena! Že vidim, da jo bom lahko kombinirala na vse mogoče načine.
4 komentarji:
Hmmmm, razmišljam takole: nekateri nimamo tega talenta in posledično hodimo po svetu kot ena strašila. Sama grem v trgovine, ko je res že sila, kupim pa si par kosov, ki sploh ne grejo skupaj.
Mogoče bi morali svojo strast do nakupovanja deliti s kakšnim takim nesrečnežem, kot sem jaz. Dobil bi par zglednih kosov oblačil, vi pa svojo dozo nakupovanja. 😊
Poppy, a veš, da je pa to nekaj, kar bi res z veseljem delala. Mogoče pa res nekoč. Ko se zvezde postavijo v pravo konstelacijo ;). Hvala za komentar.
Tukaj pa eno totalno nasprotje. :) Slabo mi postane že ob misli, da moram po nakup kakšnega kosa oblačil ali čevljev. Imam res zelo skromno garderobo, veliko kosov mi pokloni sestra, če se naveliča kakšne stvari. Jaz pa potem tisto nosim do onemoglosti za petek in svetek. :) V smeti gredo res že "znucane" stvari, premajhne npr. pa poklonim naprej. No, pri knjigah in rastlinah za vrt, tam sem v zapravljanju mnogo boljša. :)
Roxanna, to je super, zapravljati za take stvari pa res ni greh. Kar brez slabe vesti ;).
Objavite komentar