Zame je dan kot vsi drugi. Verjetno tudi za vse starše otrok s posebnimi potrebami.
Naj bo zate malce drugačen. Poskusi videti nekoga s posebnimi potrebami tako, kot bi bil tvoj sin, tvoja hči, brat ali sestra.
Verjamem, da si zagotovo že naletel na nekoga drugačnega. Pa si ga res tudi videl?Ali se je tvoj pogled ustavil na njegovih pomanjkljivostih? Njegovem vozičku? Njegovem drugačnem komuniciranju? Si ga gledal s pomilovanjem, pretiranim sočutjem, morda celo gnusom? Si pomilujoče gledal njegove najbližje, ker je njihovo življenje tako zelo žalostno?
Potem ga nisi videl dobro.
Poskusi videti preko posebnih potreb, diagnoz, problemov, ki jih nekdo ima, in začuti njegovo POSEBNO LEPOTO.
Morda bodo korak bližje k videti in ne samo gledati naredile tudi fotografije posebnih otrok mojega fotoprojekta Posebna lepota/Special Beauty.
(Klik na ime odpre zapis in fotografije.)
Julijan
1 komentar:
Urška, prekrasne fotografije.
Mislim, da bi vsi lahko bolj gledali z srcem in manj s predsodki, ne glede na to za koga ali kaj gre. Toliko lepega nas obdaja, samo videti moramo. Čeprav zna biti pot trnova, je to pot ki nas obogati. srečno tebi in tvoji prelepi družinici.
Objavite komentar