Enostavno ne gre.
Ko si postavim mejo, sem kot kakšna mlada kozlička. Ne morem, da je ne bi slej ali prej preskočila.
In s pisanjem bloga je isto. Bolj si želim redno pisati, manj mi uspeva. Enkrat so bolni otroci, enkrat mož, potem prdem na vrsto jaz. Spet drugič se dogaja okoli mene toliko (zanimivih) stvari, da je moj blog zadnja stvar, ki mi pade na pamet. Včasih enostavno ni navdiha. Ali pa sem založila USB-kabel od fotoaparata.
Saj vem, spet cel kup izgovorov.
Zato sem si za leto 2013 zadala tole zaobljubo:
"Blog bom pisala takrat in tolikokrat, kot mi bo na dane razmere uspelo. Vsekakor pa bom v tem uživala in svojega pisanja ne bom jemala kot nekaj, kar moram, temveč kot nekaj, kar želim delati." (In upam, da bo to bolj pogosto kot lani ...)
Drugače pa vam želim vse lepo v letu 2013. Konec sveta je mimo, tako da se vam ni treba ničesar več bati. Predvsem pa vam želim tega, kar naši družini zadnje čase precej manjka - ZDRAVJA.
Pa še nekaj utrinkov zadnjih dni ...
 |
| Naše lepe jaslice |
 |
| Pod jelko |
 |
| Cartanje |
 | |
| Jelenček Julijan pri babici |
 |
| Dodaj napis |
Ni komentarjev:
Objavite komentar