Noro vzdušje

Dnevi kar letijo ... Naporno je, a čudovito hkrati. V tem tednu se je zgodilo kar precej čudovitih stvari, pa tudi kakšna neprijetna se je znašla vmes.

Pa gremo kar po vrsti ... (Od zadnje objave naprej.)

Prejšnji vikend so bile koline pri babici in dedku po drugi strani (moževi starši torej). Ker je dela veliko, nas pa malo (se pa kar uspešno širimo), smo koline razvlekli na dva dneva ... Pa še ga je ostalo. Kakorkoli že - dva prašička sta zdaj dobila novo obliko, nekaj delov počiva v skrinji, nekaj delov pa se transformira v salame. Letos sem bila bolj notri in skrbela za deco, zato stikov s kolinami (razen rezanja špeha, pečenja jetrc in konzumiranja pečenke, seveda) nisem imela. Tudi fotoaparat sem pozabila doma. Temu primerno je uboren moj nabor slik. Sem pa kljub temu uspela škljocniti eno s telefonom, vendar je žal na njej samo babica.

Pri babici (109/365)

Prejšnjo nedeljo smo tudi uradno stopili v adventni čas, zato sem iz omare potegnila zaprašena lanska venčka, ju malo "prezračila", obrezala svečke in - voilá - vse je pripravljeno. Saj bi jih napravila na novo, ampak letos mi časovno res ni zneslo. Lani je bilo dosti lažje, z enim samim otročičem pri hiši. Takrat sem si res lahko dala duška. Pa nič zato, bomo pa drugo leto ponucali dodatne roke ...

Venčka (110/365)

In ko smo že pri rokah, Tinkara je očitno odkrila, da se lahko z njimi kaj zanimivega počne. Igralni lok na njenem ležalniku lahko končno začne opravljati svojo funkcijo :).

Igranje (111/365)

Veliko se je dogajalo pri nas. In Miklavž je nekaj "malega" pustil tudi za mamico :). Malo mu je pomagal tudi moj dragi možek. Prav na Miklavžev večer je bilo tri leta, odkar sva drug drugemu obljubila, da bova zua vedno skupaj. In še vedno ga imam rada kot prvi dan, ko sva se spoznala. Morda še malce bolj ;).

Prinesel pa mi je tole ...

Kindle (112/365)

Par knjigic je že naloženih, brala pa nisem samo jaz :).

Bralca (114/365)

Ni pa bilo samo luštno - naš fant je namreč spet zbolel. Tokrat angina. Zaenkrat se še dokaj uspešno izogibamo bolnišnici (najhuje je že mimo). Te dneve ja Julijan sicer bolj miren, pred tem pa nam je uspelo dobiti še par fotografij z nasmehom na ustnicah.

(114/365)

(115/365)

Zapadlo je tudi nekaj (beri: precej) snega - prvi malo bolj konkretni sneg za našo frajlico.

(116/365)

(117/365)

Tako ... Teden je naokrog, fotografije so prilimane - moje delo je opravljeno :).

***

Bi pa prosila vse, ki ste morda tudi na FB, da stisnete kakšen LIKE na tole najino slikico: jazsemmama . Kakšen trotlziher fotoaparat bi nam prišel zelo, zelo prav. Za vse mamice, ki me berete, pa povabilo, da se s kakšno slikico pridružite tudi ve. Hvala!