Pričakovanje

Ko sem pred pol leta pisala o izgubi, je pod mojim srcem že utripalo tvoje. Najino veselje se je mešalo s strahom in dokler nisem začutila tvojih prvih brc, so bili vsi moji vdihi in izdihi nekako na pol, prežeti z nemirom.

In zdaj, ko me tvoje močne brce vsakodnevno konkretno "božajo" od znotraj, zdaj, drago detece, ko si nemirno ti, sem mirna jaz. Uživam v občutkih, ki jih prinaša nosečnost, in moj najljubši čas je tisti, ko se skupaj s tvojim bratcem in sestrico stiskam na kavču z roko na svojem trebuščku, ki jo ti pobožaš prek kože.

 Nestrpno te že čakamo, veš. Naše stanovanje morda res še ni popolnoma pripravljeno, ker je moje nosečniško gnezdenje muhasto kot sonce ta mesec (je, potem ga pa spet ni) - naša srca pa so. Tvoj bratec se že zdaj rad stiska k trebuščku in čeprav včasih komaj diham, izkoriščam vse trenutke, ko lahko zapolnim svoje naročje. Drago detece, boš videlo, tvoj bratec je nekaj res posebnega - čeprav ne zna govoriti, je njegovo srce polno ljubezni za njegove najdražje. In tvoja sestrica, ki je prav tako nekaj posebnega, ker se je tega ves čas pridno učila od svojega bratca, ti že zdaj vsak dan pritisne poljub preko trebuščka. Tako zelo se že veseli, da te bo lahko oblačila, ti popravljala dudo in te cartala. Zdaj bo končno tudi uradno velika sestrica - čeprav je bila v mnogih pogledih to že sedaj.

 Čudovita je letošnja jesen, četudi je mokra, meglena in polna dežja. Prežeta je s pričakovanjem. In ko bo prišel čas, nas bo obdarila z največjim in najlepšim darom, kar si ga je mogoče zamisliti ...

S tabo.