Deževno

Nekam dolgo je hodila tale taprava jesen. Ampak zdaj je končno tukaj - s pisanim listjem na tleh in z dežnimi kapljami.

Jesen je čudovit letni čas. Ni najbolj praktičen, ker se moraš precej obleči, preden se odpraviš ven, ponavadi pa se tudi vrneš z mokrimi čevlji. Ampak jesenske barve so med meni osebno najljubšimi. Verjetno so tako pisane in tople prav zato, da ogrejejo vsa ta siva jutra.

Jesensko (80/365)

Po zadnjih tednih, ki smo ga v glavnem preživeli vsi štirje skupaj, se je z današnjim dnem moški del družine odpravil nazaj na delo - ata v Ljubljano, Julijan pa v varstvo. Tako so dopoldnevi čisto najini in midve sva današnjega hoteli izkoristiti do zadnjega.

Zato sva se kljub dežju odločili za daljši sprehod. Tinkaro sem toplo oblekla (a ne preveč!), jo "pospravila v culo", vzela dežnik v roke in jo mahnila na špancir.

Na toplem (81/365)

Pod marelo (82/365)

Vojnik od daleč (83/365)

Prav fino sva se imeli. Tinkara očitno še posebej, ker je 90 odstotkov poti prespala.

Doma je pa maminželodček ogrela slastna, hitro skuhana zelenjavna rižotka. Njami!

Kosilo (84/365)

P. S.: Se opravičujem za slabšo kakovost slik, ampak se mi ni dalo ornk fotoaparata s seboj vlačit. Je moral kar telefon nadomeščat ;).